TURISTIČNI ZEMLJEVIDI
Gorski kotar
Gorski Kotar, ki se nahaja na razpotju Sredozemlja, panonskega zaledja in alpskega pasu, je od nekdaj znan po svojem stimulativnem in blago stimulativnem podnebju. Zime so v glavnem ostre in dolge, kar omogoča uživanje v snežni idili in zimskih športih. Pomlad v Gorskem Kotarju potrka na vrata pozneje, vendar je zato čudovito prebujanje narave iz daljšega zimskega spanca edinstven prizor, ki ga ne smete zamuditi.
Poleti so prisotne prijetne dnevne temperature s svežimi nočmi, kar zagotavlja kakovosten počitek in zaščito pred močno poletno vročino. Jesen poleg pobiranja plodov očara s pahljačo barv, ki vas bodo milo rečeno navdihnile. Živopisni podeželski kraji so gorska klimatska zdravilišča z izjemnimi medicinskimi koristmi planinskega zraka, ki sprosti in vas napolni z energijo.
Mesto Delnice
Delnice so osrednje in največje naselje mesta in celotnega Gorskega Kotarja. Nahajajo se na Delniškem polju in so obdane z vrhovi Drgomalj, Petehovac in Japlenški vrh ter so z nadmorsko višino 730 metrov »najvišje« mesto na Hrvaškem. Mesto Delnice pokriva osrednji prostor goranske planote. Temelj naseljenega prostora poleg samih Delnic predstavljata Brod na Kolpi, ki se nahaja v kanjonu reke Kolpe, in Crni Lug, ki se nahaja na obronkih dragomaljskega sklopa in risnjaškega masiva. Kraji so prepleteni s svojimi razlikami in kulturno ter geografsko povezanostjo, s čimer tvorijo edinstveno ravnotežje med Kolpsko dolino in višjim crnoluškim-risnjaškim območjem, ki se slikovito imenuje Delniški trolist.
Z nadmorsko višino 730 metrov so »najvišje« mesto na Hrvaškem.
Občina Skrad
Prostor Občine Skrad se nahaja na severovzhodu Primorsko-goranske županije, znotraj katere meji z nekaj enotami lokalne samouprave iz iste županije (Občini Brod Moravice in Ravna Gora ter mesti Delnice in Vrbovsko), dolžina meje Občine meri 44 km. Ozek pas naselja ob reki Kolpi na območju mesta Delnice deli Občino Skrad od Republike Slovenije, zato se lahko prostor te Občine dojema kot širše obmejno območje in je hkrati tudi hribovito-planinsko območje. Območje Občine v večjem delu zaseda visok gorski prostor (višine 700–800 metrov), ki se proti severu zniža proti Kolpski dolini (okrog 200 m. n. v.). Večji del naselja v južnem delu Občine je bil zgrajen med 400 in 600 m n. v., občinsko središče na 703 m n. v., na manjšem in nižjem severnem delu Občine pa se naselja nahajajo med 400 in 600 m n. v.
Občina Fužine
Realnost in fikcija se združita prav v Fužinah. Za potrebe snemanja nemške trilogije Winnetou so bile v zaledju Fužin zgrajene kulise kavbojske vasi, v notranjosti jame Vrelo pa se je nahajalo središče drugega dela. V jami Vrelo se poleg stalaktitov in stalagmitov nahaja tudi majhno jezero, to pa je tudi edina jama na svetu, skozi katero se lahko peljete z vozičkom. Pot je betonirana, višinska razlika pa znaša samo 1 meter. Na srečo so realnost tudi zavitki v restavraciji hotela Bitoraj. Pod imenom »Štrudla od borovnica – Bitoraj« je zaščitena pri Zavodu za intelektualno lastnino Hrvaške. S tem je to prva zaščitena sladica te vrste na Hrvaškem in tudi v Evropi. Sprehod ob jezeru Bajer na 730 metrih nad morjem s samo okrog 20 minut vožnje od morja zagotavlja osvežitev na goranskem zraku.
Fužine so največja majhna občina.
Mesto Čabar
Če se od Delnic odpravite proti Prezidu in Čabru, krajih na koncu Hrvaške, na hrvaško-slovenski meji, na meji čabarskega območja in na limesu Rimskega cesarstva, se peljete mimo krajev, katerih lepota je skorajda neresnična; ne samo zaradi slikovitosti črnih gozdov, planinskih obrisov, svežine vseh rastlinskih in nebeških barv na temni podlagi, v vseh letnih časih, zaradi izmenjevanja gostih in polmračnih bližin in sanjskih modrih daljav, zaradi predpostavk ciklam in gob ... Temveč tudi zato, ker zelo vijugasta cesta poteka po redko naseljenem območju: kilometri in kilometri gozda so primer skorajda srednjeveškega sveta, v katerem je obstajala razdalja in ki se je glede na to obvladal s časom. Danes je videti, kot da dragocene zaloge časa izhlapevajo s premagovanjem razdalj. V teh črnih gozdovih še vedno počiva čas, v klobčiču, kot v nekem drugem spancu.
Občina Mrkopalj
Mrkopalj je eno od najstarejših goranskih naselij, katerega dolga in burna zgodovina beleži leta razvoja in kriz, uspehov in padcev. Na tem goranskem območju je razvit zimski turizem, kar sploh ne preseneča, saj je Mrkopalj zibelka hrvaškega smučanja, kjer je že davnega leta 1913 potekalo prvo organizirano smučarsko tekmovanje in je bila nedolgo za tem leta 1934 zgrajena tudi prva skakalnica, na kateri je potekalo mednarodno tekmovanje v skokih. Veliko bogastvo Občine Mrkopalj so vsekakor ljudje, ki so tukaj stoletja navajeni na težke pogoje življenja. Razvili so redno videno gostoljubje in prijaznost, ki se je iz želje po pomoči popotniku spremenila v poseben turistični adut, ki se predvsem razkrije v spontanosti, s katero prebivalci občine Mrkopalj pričakajo svoje goste.
Mrkopalj slovi kot zibelka hrvaškega smučanja.
Občina Ravna Gora
Ravna Gora se nahaja v samem srcu Gorskega Kotarja, samo 45 kilometrov od morja, na polovici poti od Reke do Karlovca, z vozliščem na avtocesti Reka–Zagreb. Ravna Gora je dobila ime po planoti (več kot 750 m nadmorske višine), na kateri se nahaja. Celotno ravnogorsko polje je bil nekoč gost gozd, obdan s hribi – z ene strani Bjelolasico, Višnjevico in Suhim Vrhom, z druge pa z Javorovo Koso in Kosico. Sama Javorova Kosa (1016 m) je neizčrpen zalogovnik vode za Ravno Goro in ostale okoliške kraje, saj iz njenega podnožja izvira šest potokov ponikalnic, nekoliko naprej pa tudi reka Dobra. Točen datum nastanka Ravne Gore ni znan, vsekakor pa je nastala veliko prej, kot je bila zgrajena Karolinska cesta, in sicer najprej v Vrhu (del Ravne Gore), pozneje pa tudi na mestu, kjer se nahaja danes.
Mesto Vrbovsko
Vrbovsko zaseda skrajni vzhodni del Gorskega Kotarja s površino 280 km2. V njem prebiva 5076 prebivalcev in vključuje 65 naselij, od katerih so večja in bolj znana: Vrbovsko, Moravice, Lukovdol, Severin na Kolpi in Gomirje. Na severu je Vrbovsko od sosednje Slovenije ločeno s Kolpo, vzhodna meja pa se nadaljuje z območjem naselij Zdihovo, Liplje, Bosiljevo in seka dolino Dobre blizu Ljubošine. Zahodna meja poteka od soteske reke Kolpe pri Radočaju, se izogne Razdrtemu ter med Koritnikom Velikim in Paležem seka železniško progo in se nadaljuje proti Lužcu ter nato zavije na območje Sušica-Jablan. Južna meja je reliefno najvišja in poteka po vrhovih, višjih od 1000 m n. v. Po gozdnatosti, lepoti in višini izstopajo Debela kosa (1169 m n. v.), Bukovica (1253 m n. v.), Bijela kosa (1289 m n. v.), Mirkovica (1283 m n. v.), Smolnik (1219 m n. v.). Proti vzhodu se meja nadaljuje po Kozarici in Lumbardi ter pripelje do doline Dobre, s čimer zaokroži območje Vrbovskega.
Občina Brod Moravice
Občina Brod Moravice se nahaja na severovzhodnem delu Primorsko-goranske županije, v zahodnem delu Gorskega Kotarja, na 560 m nadmorske višine. Od Zagreba je oddaljena 120 km, od Reke pa 75 km. Po številu prebivalcev je najmanjša in tudi najstarejša občina v Gorskem Kotarju. Na dokaj veliki površini 63 km2 živi okrog 880 prebivalcev v 38 naseljih. Dan Občine Brod Moravice je 16. avgusta. Brod Moravice imajo okolico, bogato z naravnimi lepotami. Razgled na Kolpsko dolino nikogar ne pusti ravnodušnega. Nad kanjonom Kolpe sta ohranjeni dve razgledni točki: Špičasti vrh in Medveja stena, ki ponujata čudovit razgled na sosednjo Slovenijo in velik del Gorskega Kotarja. Pri vasi Kuti se dviga hrib Parag, s katerega se v jasnih dnevih vidijo alpski masivi. Občina Brod Moravice je bila ustanovljena že leta 1893, leta 1993 pa je postala Občina v svobodni in samostojni RH. Na območju Občine Brod Moravice ni večjih gospodarskih objektov, deluje pa manjši obrat »Pilana« v Donji Dobri. Prav tako deluje več obrtnikov, v glavnem mizarjev, pa tudi pridelovalcev jagod, malin, češenj in gob. Izpostaviti je treba, da so Brod Moravice občina posebnega državnega varstva.
Brod Moravice je občina z najlepšimi razgledi.
Občina Lokve
Lokve se nahajajo v Gorskem Kotarju, na polovici poti med Delnicami (oddaljene okrog 6 km) in Fužinami. Nahajajo se na križišču poti omenjenih krajev in Crnega Luga na severu ter Mrkopolja (oddaljen 13 km) na jugu. Ob vasi teče rečica Lokvarka, v neposredni bližini se nahaja tudi Lokvarsko jezero. Lokve se nahajajo v soteski, obdane so z vrhovi: Ponikvarski vrh (844 m n. v.), Oštrac (931 m n. v.) na severu, vzhodno je Sopački vrh (974 m n. v.), južno sta Bukovac (985 m n. v.) in Špičunak (1023 m n. v.). Na zahodu se nad Lokvarskim jezerom dviga Sljeme (1071 m n. v.). Na koncu vhoda v Lokve, z delniške strani, se nahaja jama Lokvarka. To je najgloblja jama na Hrvaškem, ki je odprta za obiskovalce.
