Dvorci Frankopana
FASCINANTNA ZGODOVINA
Plemiška družina Frankopan
Plemiško družino Frankopan zgodovina beleži že več kot 900 let. Veliko goranskih naselij je bilo prvič omenjenih v sodnem sklepu iz 15. stoletja, ko je bilo Frankopanom prepovedano pobiranje takse od zagrebških trgovcev na njihovih posestih v Moravicah, Delnicah, Lokvah, Brodu ... Ti kraji označujejo del stare frankopanske poti prek Gorskega Kotarja do naselja v primorju.
Prek kulturno-turistične poti lahko spoznate dvorce, utrdbe in podrobnosti iz bogate tradicije in življenja družine Frankopan.
Dvorec Zrinskih v Čabru
Nad središčem Čabra dominira dvorec (kurija) Petra Zrinskega iz leta 1651. Od tega časa pa do danes so ohranjeni del zidu, stolp in oboki v pritličju osrednjega objekta. V dvorcu se nahajajo lokalna zbirka, galerija umetniških slik Vilima Svečnjaka in Interpretacijski center Putovima Frankopana.
Dvorec Zrinskih Brod na Kolpi
V središču naselja Brod na Kolpi je družina Zrinski zgradila dvorec, trinadstropno zgradbo kvadratnega tlorisa, ter okrog nje zunanje utrdbe (danes porušene). Dvorec Zrinskih v Brodu na Kolpi datira iz leta 1651, zgradil pa ga je knez Petar Zrinski, verjetno na mestu starejšega frankopanskega iz XV. stoletja. Današnji dvorec je enostavna trinadstropna zidana zgradba s štirikapno streho, v njem pa se nahajata stalna razstava »Divjina z razgledom na morje« in Interpretacijski center Putovima Frankopana.
Dvorec Stara Sušica
Zgradba dvorca se nahaja na gorskem pobočju na robu iglastega gozda. Zgradili so jo Frankopani. Po nekaterih virih so imeli Frankopani v Stari Sušici grad, ki ga Turki niso zasedli. K dvorcu spada tudi sakralni spomenik, cerkvica Sv. Antona Padovanskega.
V 19. stoletju je bil dvorec v lasti grofa Lavala Nugenta, leta 1890 pa so ga kupili reški trgovci in Josip Neuberger. Dvorec je restavriran v romantičnem duhu svojega časa.
Dvorec Severin na Kupi
Dvorec s parkom v Severinu na Kolpi je bil posest stare plemiške družine Frankopanov. Dvorec se omenja od leta 1558. Gre za enonadstropno zgradbo štirikotnega tlorisa z notranjim dvoriščem in hodniki z arkadami in zunanjimi kotnimi cilindričnimi stolpi.
Samostan Gomirje
Prvič se Gomirje kot del Modruške županije omenja leta 1461. Ko so Turki zrušili dvorec s cerkvijo, je bilo naselje porušeno, prebivalci pa pregnani. Za obrambo so bili pripeljani vojaki pravoslavne vere. Samostan Gomirje s cerkvijo Roždenija Svetog Jovana Preteče je najzahodnejši pravoslavni samostan v Evropi.
Park in stari frankopanski dvorec predstavljata neločljivo celoto, ki jo krasi čudovit razgled na reko Kolpo in njeno dolino. Edinstven park, spomenik parkovne arhitekture, je uredil nekdanji lastnik dvorca Ivan Oršić. Park je zgrajen na treh ravneh. Del ob dvorcu predstavlja drevored navadne bodike in dreves lawsonove paciprese ter divjega kostanja. Na južni strani so bresti, tisa in grmi navadnega pušpana, medtem ko se na drugi terasi nahaja skupina starih dreves.
